Referendum o prostovoljnem končanju življenja že konec novembra?

"Danes je glavni pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja spet manipuliral in širil nekaj neresnic," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

Po njenih besedah je namreč poziv, naj se referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razpiše na dan parlamentarnih volitev, neizvedljiv.

"Prepričana sem, da Aleš Primc kot serijski vlagatelj referendumov to dobro ve," je dodala. Državni zbor namreč ne more razpisati referenduma brez točnega datuma, ni pa še znano, kdaj bodo parlamentarne volitve, je pojasnila.

Primčevo pobudo, da predsednik vlade umakne zakon, je poslanka Novak prav tako označila za "neresno". Kot je dodala, so koalicijske stranke po posvetovalnem referendumu vložile poslanski zakon, zato ga vlada niti ne more umakniti.

"O usodi tega zakona bomo zdaj res odločali vsi, še enkrat. Mislim, da bomo zdaj ljudem lahko še enkrat pojasnili, za kaj pri zakonu res gre. Zakon zagotovo ne govori o zastrupljanju bolnikov, prav tako ne gre za evtanazijo. Temelji na spoštovanju dostojanstva vseh nas in ureja področje, ki zadeva izjemno malo ljudi, zagotovo pa ne posega v življenje tistih, ki si tega ne želijo," je še poudarila.

"Zakon je sočuten"

Mojca Šetinc Pašek, zdaj poslanka Socialnih demokratov, je izpostavila, da je zakonodajni referendum zadnja faza zakonodajnega postopka. "Državljanke in državljani imajo pravico odločati o nekem zakonu."

O zakonu samem je Šetinc Pašek dejala, da je sočuten ter da "nikomur nič ne jemlje, temveč kvečjemu daje". Po njenih besedah namreč prinaša pravico, da človek sam in v celoti odloča o svojem življenju.

"Namenjen je ljudem, ki so terminalno bolni, daje jim dostojanstvo, da se sami odločajo na to, kako bodo svoje življenje zaključili," je poudarila poslanka SD in spomnila na zgodbo onkološke bolnice, o kateri smo pisali na N1.

"Pozivam volilke in volilce, da se referenduma množično udeležijo"

Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da obžalujejo, da del desnice izrablja hude stiske ljudi. "Aleš Primc bi očitno rad imel toliko referendumov, dokler ne dobi rezultata, ki si ga želi. Z njegove strani poslušamo srhljivo retoriko, da vlada uvaja zastrupljanje bolnikov," je opozorila.

Tudi ona je izpostavila, da zakon nikogar v nič ne sili, temveč le daje "možnost, izbiro", da se hudo bolni svobodno odločijo, kdaj je čas za smrt.

"Verjamemo, da ljudje razumejo, kaj je trpljenje, kaj je izguba dostojanstva in kaj je pravica do izbire. /.../ Pozivam volilke in volilce, da se referenduma čim bolj množično udeležijo in ga odločno podprejo," je dejala pred prihajajočim referendumom.

Oglasili so se tudi v združenju za dostojno starost Srebrna nit. V odprtem pismu Primcu so zapisali, da v primeru, da bo zakon na referendumu padel, ljudi, ki neznosno trpijo, čakalo "samotno umiranje v bolečinah brez možnosti predčasnega izhoda".

Kampanjo bodo stranke koalicije delale skupaj

Poslanka Svobode Tereza Novak je napovedala še, da se "bodo potrudili, da bo referendum razpisan čim prej", najverjetneje bo to konec novembra. Poudarila je še, da bodo kampanjo koalicijske stranke delale skupaj, "na tak način, kot so skupaj podprle tudi zakon".

Po vložitvi podpisov ima DZ še sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni.

Državni zbor lahko sicer za dan glasovanja določi tudi datum, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, a mora to potrditi dvotretjinska večina navzočih poslancev.